HIŠNO KOMPOSTIRANJEPri opravljanju vsakdanjih aktivnosti ter še posebej pri skrbi za lepše bivalno in delovno okolje nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad.
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad mora njihov povzročitelj prednostno kompostirati v hišnem kompostniku. Kot izvajalec javne službe moramo prednostno spodbujati povzročitelje odpadkov iz gospodinjstva k hišnemu kompostiranju, jih o tem obveščati in voditi evidenco. KAJ SODI NA KOMPOST? Odpadki iz vrta in zeleni vrtni odpad kot so obrezani deli grmov, dreves in živih mej, listje, trava, seno, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, lesni pepel. Kuhinjski odpadki med katere spadajo ostanki sadja in zelenjave, olupki, kavne usedline in filter vrečke, jajčne lupine, ostanki hrane (brez mesa in kosti), papirnate brisače in robčki. Pomembno: Biološko razgradljive odpadke je prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki (mešanimi komunalnimi odpadki, papir, embalaža, steklo) in jih je do odložitve na kompostnik potrebno hraniti ločeno. Cilj ločenega zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada je, da se zmanjša delež biološko razgradljivih odpadkov v mešanih komunalnih odpadkih, predvsem zaradi povzročanja toplogrednih plinov in neprijetnih vonjav v okolje. Z doslednim ločevanjem biološko razgradljivih odpadkov lahko zmanjšamo maso mešanih komunalnih odpadkov tudi do 20 %. Odpadki predelani na mestu izvora pripomorejo k zmanjšanju odpadkov v našem domu in na odlagališčih. Kompostiranje je proces recikliranja bioloških odpadkov, s katerim pridobimo ekološko najbolj sprejemljivo humusu podobno organsko gnojilo - kompost. Kompostiranje mora potekati v vlažnem in zračnem okolju, tako da se lahko razvijejo mikroorganizmi, glive, deževniki, ki pri tem pomagajo. Samo kompostiranje na hišnem kompostniku poteka skoraj enako kot nastajanje humusa v naravi. Kompost je predelan organski material z na videz homogeno in enotno strukturo, pri katerem začetnih surovin ne prepoznamo več. Kompost nastane v procesu kompostiranja in je humusu podobna snov. Uporablja se kot gnojilo, substrat ali zastirka za gojenje rastlin. Kompost je za marsikoga le navaden kup zemlje, za vrtičkarje pa predstavlja potencial, ki v sezoni zagotavlja zdrav in rodoviten vrt. Kompost ima številne prednosti v primerjavi z drugimi gnojili. Prednosti kompostiranja:
POSTAVITEV HIŠNEGA KOMPOSTNIKA Za postavitev hišnega komposta na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, ki naj bo zavarovan pred vetrom. Hišni kompostnik naj bo v neposrednem stiku s tlemi in z vseh strani primerno prezračen. To je pomembno, da lahko mikroorganizmi in ostali talni organizmi (deževniki, stonoge, različni hroščki,...), ki pomagajo razgrajevati biološko razgradljive odpadke, neovirano prehajajo iz tal v kompost. Postavimo ga tako, da ne povzroča motenj na sosednjih zemljiščih, kot je recimo smrad. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, saj je kompostnik lahko narejen iz različnih materialov (lesa, betona, žice ali plastike) in je lahko odprt ali zaprt. 
Vir slike: https://www.mimovrste.com/kompostniki/greatstore-lesen-kompostnik-impregnirana-100060619777
|
TEHNIKA PRAVILNEGA HIŠNEGA KOMPOSTIRANJAPri procesu kompostiranju je pomembno, da posamezne plasti niso predebele in da ostajajo zračne, ko jih polagamo drugo na drugo.
1. Plast Na dno kompostnika naložimo grobi strukturni material (narezane veje, les, listje), kar zagotavlja ustrezno zračenje kompostnega kupa in zastajanje vode. Debelina te plasti naj bo cca 15 cm, da bo zagotovljeno zračenje. 2. Plast Plast kuhinjskih odpadkov, debeline cca 15 cm. 3. Plast Na kuhinjske odpadke položimo plast vrtnih odpadkov (trava, rože, stara zemlja lončnic,…), debeline cca 2,5 cm. 4., 5. in 6. plast Izmenično odlaganje plasti kuhinjskih odpadkov, pokošene trave ali listja, vrtne zemlje, nezrelega komposta ali hlevskega gnoja, slame, lepenke, do zapolnitve kompostnika Zadnja plast kompostnega kupa naj bo nekoliko debelejša in sestavljena iz sena, slame ali listja. Večje veje oziroma vrtni odpad, pred odložitvijo na kompost predhodno zrežemo ali zmeljemo. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna količina kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj izmenjujejo. Kuhinjske odpadke in ostanke trave je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo ali travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo nezaželenih gostov kot so glodavci in ptiči. Kup naj bo oblikovan tako, da je na sredini višji kot ob straneh. Pri nalaganju posameznih plasti ne tlačimo, saj s tem lahko oviramo delovanje mikroorganizmov, ki potrebujejo zrak. Posamezne plasti naj ne bodo debelejše kot 20 cm. V procesu razgradnje, ki poteka pri temperaturi med 50 in 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa, saj se lahko izsuši. Pri trajnem dežju je treba kompostni kup s pokrivalom zaščititi pred preveliko količino vlage. Ko je hišni kompostnik poln, oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Kompost dozori po 6-12 mesecih, ko se odpadki spremenijo v rjavo prst, katere vonj spominja na gozdno prst. Znak, da je kompost dozorel, je tudi ta, da v njem ne najdemo več deževnikov. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 22 mm, preostanek pa uporabimo kot strukturni material in ga vrnemo na kompostnik. 
Vir slike: https://www.obi.si/priprava-komposta-po-korakih
Tako pripravljen kompost lahko uporabimo:
|
